Miklošičeva 5
LJUBLJANA
1000
Slovenija
info@delavska-hranilnica.si
Facebook Google+ Twitter Instagram

Korporativno upravljanje

Dodatna razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana v skladu z 88. členom ZBan-2 – 31. 12. 2020

Predpisana razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za leto 2020 so pripravljena v skladu z zahtevami 8. dela Uredbe (EU) št. 575/2013 in njene spremembe - Uredbe (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 in objavljena tudi v njenem letnem poročilu za leto 2020Dodatna razkritja na osnovi zahtev 88. člena zakona o bančništvu (ZBan-2), v povezavi z izpolnjevanjem zahtev iz 9. člena tega zakona, predstavljamo v nadaljevanju.

 

1. Ureditev notranjega upravljanja in predstavitev organizacijske strukture hranilnice 

 

SISTEM UPRAVLJANJA

Najvišji organ hranilnice je skupščina delničarjev, ki ima na osnovi določil Statuta hranilnice naslednje pristojnosti:

 

  • odloča o uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,
  • sprejema letno poročilo v primerih, določenih z zakonom,
  • imenuje in odpokliče oziroma razrešuje člane nadzornega sveta,
  • odloča o spremembah statuta,
  • odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala, razen v delu, za katerega so pooblastila s tem statutom ali sklepi skupščine preneseni na druge organe hranilnice,
  • odloča o statusnih spremembah hranilnice in prenehanju hranilnice,
  • imenuje revizorja,
  • odloča o nagradah in sejninah nadzornega sveta,
  • odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščena po zakonu in tem statutu in o zadevah, ki jih v odločanje skupščini predlaga uprava.

 

Pravila izvedbe skupščine določa poslovnik za njeno delovanje.

 

Delavska hranilnica d.d. Ljubljana ima dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom. Delovanje organov je urejeno s Statutom hranilnice, poslovniki za delo obeh organov, sklepom o delu in delitvi dela uprave in z drugimi internimi akti hranilnice ter z zakonskimi zahtevami. Člani uprave in nadzornega sveta hranilnice posebno pozornost namenjajo doseganju visokih strokovnih in etičnih standardov ter spoštovanju pravil in načel v zvezi s preprečevanjem nasprotja interesov.

 

Pri svojem delovanju hranilnica in vsi njeni deležniki upoštevajo Kodeks poslovne etike. Hranilnica ni zavezana k upoštevanju drugih javnih kodeksov.

 

 

SESTAVA IN DELOVANJE UPRAVLJALNEGA ORGANA

Upravljalni organ v hranilnici sestavljata uprava in nadzorni svet. Izjava o upravljanju hranilnice je, skladno z določili 5. odstavka 70. člena veljavnega zakona o gospodarskih družbah, sestavni del letnih poročil (za leto 2020 je objavljena v Letnem poročilu hranilnice v poglavju 14.6).

 

 

UPRAVA

Hranilnico zastopa in predstavlja uprava. Upravo hranilnice predstavljata:

 

  • Renato Založnik, predsednik uprave in
  • Jasna Mesić, članica uprave.

 

V letnem poročilu hranilnice za leto 2020 v poglavju Predstavitev članov upravljalnega organa so podrobneje predstavljena njuna znanja in veščine.

Predsednika uprave, člane uprave pa na njegov predlog, imenuje in razrešuje nadzorni svet, pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces), kar je zapisano v Politiki izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave, ki jo je sprejel nadzorni svet in velja od 30. 6. 2020. V postopku imenovanja se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov, kot je to določeno v zgoraj navedenem internem aktu. Za člana uprave hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave po ZBan-2 in ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.

 

Uprava vodi posle hranilnice samostojno in na lastno odgovornost. V celoti je odgovorna za poslovanje hranilnice, prevzemanje in upravljanje vseh tveganj, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom ter ustrezno ureditev notranjega upravljanja, za njeno operativno delovanje pa so vzpostavljena pravila v poslovniku o delu uprave ter v aktu o delitvi dela med člani uprave.

 

Uprava lahko za odločanje oziroma posvetovanje na posameznih področjih delovanja hranilnice imenuje odbore in komisije. Najpomembnejši odbori in komisije hranilnice v letu 2020 so bili:

 

  • odbor za tveganja,
  • centralna kreditna komisija,
  • likvidnostna komisija,
  • komisija za kapital in naložbe,
  • komisija za nedonosne izpostavljenosti in
  • komisija za obravnavo visoko tveganih strank.

 

 

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzoruje poslovanje hranilnice in delo uprave.

Nadzorni svet hranilnice od 29. 6. 2020 sestavljajo:

 

  • Dr. Franjo Štiblar, predsednik,
  • Boris Frajnkovič, namestnik predsednika,
  • Marjan Gojkovič, član,
  • Sonja Kos, članica,
  • Dr. Katarina Zajc, članica,
  • Andreja Bajuk Mušič, članica in
  • Janez Krevs, član.

 

V letnem poročilu hranilnice za leto 2020 v poglavju Predstavitev članov upravljalnega organa so podrobneje predstavljena znanja in veščine članov nadzornega sveta.

 

Nadzorni svet ima najmanj pet in največ devet članov, ki so imenovani za dobo štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Člane nadzornega sveta voli skupščina delničarjev hranilnice, pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces za kandidate za člane nadzornega sveta), kar je zapisano v Politiki izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta.

 

Nadzorni svet izvaja nadzor nad delovanjem hranilnice v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZBan-2 in Statutom hranilnice, pri svojem delu pa upošteva tudi vsakokrat veljavne Smernice Evropskega bančnega organa EBA o notranjem upravljanju in vsakokrat veljaven Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in druge predpise, povezane z njegovim delovanjem. Pravila o delovanju nadzornega sveta so zapisana v poslovniku o njegovem delu.

 

Nadzorni svet za lažje delovanje in odločanje kot posvetovalna telesa imenuje strokovne komisije iz vrst svojih članov. Komisije imajo najmanj tri člane in se redno sestajajo.  Delujejo na osnovi poslovnikov, ki jih sprejme nadzorni svet. Sejam posamezne komisije se lahko pridružijo tudi ostali člani nadzornega sveta, ki niso člani te komisije, kar zagotavlja kvalitetno medsebojno sodelovanje. Nadzorni svet ima imenovane štiri komisije:

 

  • revizijsko komisijo, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja računovodskega in finančnega poročanja, notranjega revidiranja, imenovanja neodvisnega zunanjega revizorja in odnosov z njim ter presojo njegovega neodvisnega delovanja, kakor tudi ocenjevanja letnih poročil, ocenjevanja skladnosti poslovanja hranilnice z zakonodajo in obravnave prejetih dokumentov Banke Slovenije ter nadzora implementacije regulatornih ukrepov ter drugih kontrolnih organov v delovanje hranilnice;
  • komisijo za tveganja, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja upravljanja vseh vrst tveganj, kamor sodijo strategija upravljanja tveganj – nagnjenost k prevzemanju tveganj in nadzor nad njenim izvajanjem, delovanje sistema notranjih kontrol, sistemov upravljanja tveganj, vključno s krovnimi akti s tega področja, preverjanje usklajenosti sistema upravljanja tveganj s poslovnim modelom hranilnice in obravnava poročil o upravljanju tveganj, tudi s področja politike prejemkov;
  • komisijo za imenovanja, razvoj in kadre, ki spremlja in pripravlja predloge za  nadzorni svet, povezane z imenovanjem in razreševanjem kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta ter izdelovanjem tako posamične kot kolektivne ocene primernosti članov upravljalnega organa hranilnice in presojanjem primernosti internih aktov in poročil hranilnice s tega področja ter
  • komisijo za prejemke, etiko in zunanje izvajalce, katere glavne naloge so spremljanje in pripravljanje predlogov za nadzorni svet s področja izvajanja preudarne politike prejemkov in zagotavljanje spoštovanja načela sorazmernosti oziroma ustreznega ukrepanja v primerih, ko je načelo sorazmernosti pri prejemkih preseženo, še posebej za člane uprave, nadzornega sveta in nosilcev ključnih funkcij, ki pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice.

 

 

NEODVISNE FUNKCIJE NOTRANJIH KONTROL

Hranilnica ima v skladu z določili ZBan-2 izdelano politiko o organiziranosti sistema notranjih kontrol in vzpostavljene neodvisne funkcije notranjih kontrol (funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije in funkcijo skladnosti poslovanja), ki upravi in nadzornemu svetu zagotavljajo preudarno vodenje poslov, saj omogočajo ustrezen nadzor nad tveganji, zanesljivost sporočenih informacij, skladnost z zakonodajo, smernicami in standardi, nadzorniškimi zahtevami ter notranjimi akti in odločitvami hranilnice. Hranilnica ima vzpostavljeno tudi funkcijo upravljanja informacijske varnosti.

 

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana v okviru področja upravljanja tveganj in financ, kot sektor upravljanja tveganj in sektor upravljanja problematičnih naložb (vodja funkcije upravljanja tveganj – izvršni direktor področja - je neposredno podrejen članici uprave, ki ni odgovorna za komercialno funkcijo in ima neodvisen dostop do nadzornega sveta). Glavna naloga funkcije je povezana z identifikacijo, merjenjem in analiziranjem tveganj, spremljanjem tveganj ter vzpostavljanjem sistemov za upravljanje z njimi, kot tudi s poročanjem o tveganjih in upravljanju z njimi (odboru za tveganja, upravi in nadzornemu svetu). Poseben poudarek je dan upravljanju s tveganji problematičnih naložb hranilnice. Upravljanje tveganj je vpeto v vse poslovne procese hranilnice in je pomembno zaradi opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj v hranilnici (apetit za tveganja), spremljanja in kvantitativne ocene prevzetih tveganj hranilnice, kot tudi za notranje procese ocenjevanja potreb po kapitalu (ICAAP) in likvidnosti (ILAAP).

Končni rezultat upravljanja tveganj sta Izjava uprave in nadzornega sveta o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj in Strnjena izvaja uprave in nadzornega sveta o tveganjih, ki sta v Letnem poročilu hranilnice za leto 2020 predstavljena v poglavjih 14.4. in 14.5.

 

Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna služba notranje revizije, podrejena neposredno upravi, kar daje temelj za organizacijsko neodvisnost notranje revizije od področij / dejavnosti, ki jih pregleduje. Vodja funkcije ima neposreden in neodvisen dostop do nadzornega sveta. Področje delovanja funkcije notranje revizije je revidiranje vseh poslovnih funkcij in procesov  in družb, v katerih je hranilnica večinski lastnik, glede na vnaprej določen revizijski cikel oz. časovni interval v odvisnosti od ocene tveganosti posameznih področij, pri čemer se spremlja in vrednoti: učinkovitost ureditve notranjega upravljanja, sistemov notranjih kontrol, vključno z ocenjevanjem ustreznega notranjega kapitala, informacijskega sistema in zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil ter popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja institucijam. S tem daje funkcija notranje revizije upravljalnemu organu zagotovila oz. ocene o delovanju / ustreznosti notranjega upravljanja, obvladovanja tveganj ter notranjih kontrol in jima svetuje z namenom povečevanja koristi in izboljševanja delovanja hranilnice.

 

Funkcija skladnosti poslovanja, ki se izvaja v okviru Sektorja za pravne zadeve in skladnost poslovanja v Oddelku skladnosti poslovanja, ugotavlja in ocenjuje tveganja skladnosti, ki jim je ali bi jim hranilnica lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Vodja funkcije skladnosti poslovanja je vodja Oddelka skladnosti poslovanja, ki ima neposreden dostop tako do uprave kot do nadzornega sveta. V okviru oddelka skladnosti poslovanja deluje tudi ekipa pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja; slednji ima prav tako neposreden dostop do uprave. Delovanje funkcije skladnosti poslovanja vključuje spremljanje, poročanje, svetovanje in izobraževanje o upravljanju s tveganjem skladnosti, s posebnim poudarkom na spremljanju in uvajanju novih zakonodajnih zahtev v poslovanje hranilnice. Funkcija skladnosti poslovanja o svojih načrtih in ugotovitvah poroča upravi in nadzornemu svetu ter, kadar je ustrezno, tudi funkciji upravljanja tveganj. Ves čas sodeluje s funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo notranjega revidiranja.

 

Funkcija upravljanja informacijske varnosti se izvaja v okviru Službe za organizacijo in varnost s strani vodje funkcije upravljanja informacijske varnosti, ki analizira, ocenjuje in nadzira tveganja s področja informacijske varnosti, pregleduje izvajanje ukrepov enot, svetuje upravi in skrbi za izobraževanje zaposlenih. Vodja načrtuje in izvaja nadzor nad spoštovanjem varnostne politike hranilnice ter skrbi za ažuriranje in testiranje načrtov neprekinjenega poslovanja;  upravlja tudi z vsemi varnostnimi incidenti, sodeluje v odboru za tveganja in o stanju na področju informacijske varnosti redno poroča upravljalnemu organu.

 

 

Organigram Delavske hranilnice na dan 31. 12. 2020

 

2. Politika izbora članov uprave in nadzornega sveta

Politika izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave in Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta sta, skupaj s Pravilnikom za izvedbo ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta, pripravljeni tako, da se upoštevajo določbe aktov Evropske unije, vsakokrat veljavnega zakona o bančništvu, podzakonskih aktov Banke Slovenije, smernic Evropskega bančnega organa EBA ter notranjih aktov hranilnice.

 

V navedenih aktih so opredeljeni: merila in postopki izbora ter imenovanja članov uprave in nadzornega sveta, strokovni in etični standardi upravljanja ter merila in postopki ocenjevanja primernosti tako posameznih članov kot kolektivne primernosti obeh organov; upoštevanje politike raznolikosti, kakor tudi postopki uvajanja in usposabljanja članov uprave in nadzornega sveta. Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta je predstavljena na povezavi.

 

V postopku imenovanja in ves čas opravljanja funkcije članov uprave in nadzornega sveta  se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov.

 

Za člana uprave hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave po vsakokrat veljavnem zakonu o bančništvu, ki jo je potrdil nadzorni svet in ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije.

 

Primernost kandidata za člana nadzornega sveta hranilnice, po interno izvedenem procesu Fit & Proper s strani nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre ter po potrditvi na skupščini delničarjev, presoja še Banka Slovenije na osnovi predložene dokumentacije o znanju in veščinah člana nadzornega sveta.

 

 

POSTOPEK IZBORA KANDIDATOV

Za izbor in imenovanje kandidatov za člane uprave je pristojen nadzorni svet, ki kandidate imenuje na predlog predsednika uprave. Komisija za imenovanja, razvoj in kadre s kandidati opravi razgovor in izvede postopek ocenjevanja njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Vsak imenovani član uprave mora pred začetkom opravljanja svoje funkcije pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te funkcije.

 

Za izbor kandidatov za člane nadzornega sveta je pristojen nadzorni svet, imenuje pa jih skupščina delničarjev na njegov predlog. Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave sestavita načrt izbora kandidatov za člane nadzornega sveta. Ko nadzorni svet ob pomoči Komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre in po potrebi tudi drugih strokovnih služb hranilnice potrdi načrt izbora kandidatov, hranilnica z njim seznani največje delničarje in jih pozove, da predlagajo svoje kandidate za člane nadzornega sveta. Predlagane kandidate obravnava komisija za imenovanja, razvoj in kadre, ki z njimi opravi razgovor in naredi oceno njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Banka Slovenije lahko kadarkoli pri vsakem članu nadzornega sveta izvede postopek preverjanja pogojev za opravljanje njegove funkcije (Fit & Proper proces).

 

 

MERILA ZA IZBOR KANDIDATOV

Pri izboru kandidatov hranilnica upošteva, da morata biti uprava oziroma nadzorni svet sestavljena tako, da imata kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje delovanja in poslovanja hranilnice ter vseh tveganj, ki jim je izpostavljena (kolektivna primernost).

 

Interni akti predpisujejo tudi cilje raznolikosti in ustrezne zastopanosti obeh spolov v upravi in nadzornem svetu ter ukrepe za doseganje teh ciljev.

 

Član uprave oziroma nadzornega sveta mora za učinkovito opravljanje svoje funkcije in samostojno konstruktivno-kritično presojo pri sprejemanju odločitev, ki so v najboljšem interesu hranilnice, imeti ustrezno znanje (npr. s področja ekonomije, prava, managementa, financ ipd.), delovne izkušnje, tako s področja bančništva in financ kot tudi na vodstvenih položajih, osebno integriteto, poslovno etičnost, poštenost in socialni čut, predvsem pa na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije. Primeren kandidat mora poleg vseh pogojev in meril iz internih aktov izpolnjevati tudi vse zahteve vsakokratno veljavne zakonodaje.

 

3. Politika prejemkov

Delavska hranilnica ima nagrajevanje zaposlenih urejeno s Politiko prejemkov in Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih ter s Kolektivno pogodbo hranilnice, kakor tudi z individualnimi pogodbami z zaposlenimi. Razkritja glede politike prejemkov so predstavljena tudi v Letnem poročilu hranilnice za leto 2020, v poglavju 14.7.

 

Politika prejemkov ureja fiksne in variabilne prejemke članov nadzornega sveta in uprave ter določenih članov višjega vodstva hranilnice, ki lahko, v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti, pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice (ob koncu leta 2020 je to štirinajst oseb). 

 

Politika prejemkov upošteva zahteve ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Smernic EBA o preudarnih politikah prejemkov ter Usmeritev Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov, kakor tudi vsakokrat veljavnih Smernic EBA o notranjem upravljanju. Politika je usklajena s poslovno strategijo, vrednotami in dolgoročnimi interesi hranilnice. Uprava hranilnice najmanj enkrat letno zagotavlja pregled skladnosti dejanskih prejemkov s politiko prejemkov, kar izvaja služba notranje revizije ter o tem ustrezno poroča.

 

Splošna načela Politike prejemkov in Pravilnika o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih so:

 

  • osnovno vodilo glede preudarnega ravnanja pri prejemkih v hranilnici kot majhni in nekompleksni finančni instituciji določajo Usmeritve Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov,
  • nagrada se dodeli le v primeru, da hranilnica posluje z dobičkom,
  • politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki bi presegala sprejemljivo raven,
  • variabilni del prejemkov posameznika temelji na kombinaciji njegove ocene uspešnosti in uspešnosti njegove organizacijske enote ter splošnega poslovnega rezultata hranilnice,
  • variabilni del prejemkov posameznika ne sme presegati 100 % njegovega fiksnega dela prejemkov,
  • variabilni del prejemkov se izplača le v primeru, da je glede na finančno stanje hranilnice vzdržen in če jih upravičuje uspešnost hranilnice in posameznika,
  • plačilo vsakemu posamezniku v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi mora izražati doseženo uspešnost tega posameznika v določenem obdobju in ne sme nagrajevati njegove neuspešnosti ali morebitnih kršitev v hranilnici,
  • variabilni del se v celoti izplača v denarju in neposredno po dodelitvi, saj hranilnica v skladu z Usmeritvami Banke Slovenije ne uporablja pravila o izplačilu 50 % variabilnega dela v denarju in 50 % v delnicah hranilnice (7. točka 1. odstavka 170. člena ZBan-2) ter pravila o odložitvi izplačila vsaj 40 % dodeljene nagrade za najmanj 3 leta (8. točka 1. odstavka 170. člena ZBan-2), kadar variabilni prejemki posameznika v poslovnem letu ne presegajo 50.000 EUR bruto – če bi posameznik v poslovnem letu prejel variabilni del, višji od 50.000 EUR bruto, bi se obe pravili v celoti upoštevali.

 

Zaposleni, za katere glede variabilnega dela prejemkov v Politiki prejemkov ni določil, prejemajo nagrado za delovno in poslovno uspešnost v skladu s Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju, ki določa pogoje za dodelitev nagrade in merila za določitev njene višine. V primeru, da bi katerikoli izmed teh zaposlenih prejel variabilni del, višji od 50.000 EUR bruto, se zanj uporabljajo pravila glede dodelitve, izplačila in odložitve dela variabilnega dela na način, kot je to določeno v Politiki prejemkov.

 

Ljubljana, 30. 4. 2021

 

KONTAKT