Miklošičeva 5
LJUBLJANA
1000
Slovenija
info@delavska-hranilnica.si
Facebook Google+ Twitter Instagram

Korporativno upravljanje

Dodatna razkritja Skupine Delavska hranilnica in Delavske hranilnice d.d. Ljubljana v skladu s 104. členom ZBan-3 – 31. 12. 2021

 

Predpisana razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica ali DH) in njene Skupine (v nadaljevanju: Skupina) za leto 2021 so pripravljena v skladu z zahtevami 8. dela Uredbe (EU) št. 575/2013 in njene spremembe - Uredbe (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 - ter objavljena v letnem poročilu Skupine Delavska hranilnica in Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za leto 2021 (v nadaljevanju: Letno poročilo). Dodatna razkritja na osnovi zahtev 104. člena Zakona o bančništvu (ZBan-3), v povezavi z izpolnjevanjem zahtev iz 9. člena tega zakona, predstavljamo v nadaljevanju.

 

1. Ureditev notranjega upravljanja in predstavitev organizacijske strukture hranilnice in Skupine

 

SISTEM UPRAVLJANJA

Najvišji organ hranilnice je skupščina delničarjev, ki ima na osnovi določil Statuta hranilnice in zakonodaje naslednje pristojnosti:

  • odloča o uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,
  • sprejema letno poročilo v primerih, določenih z zakonom,
  • pod odložnim pogojem imenuje člane nadzornega sveta, oziroma jih lahko odpokliče ali razrešuje,
  • odloča o spremembah statuta,
  • odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala, razen v delu, za katerega so pooblastila s statutom ali sklepi skupščine preneseni na druge organe hranilnice,
  • odloča o statusnih spremembah hranilnice in prenehanju hranilnice,
  • imenuje revizorja,
  • odloča o prejemkih nadzornega sveta,
  • sprejema politiko izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta,
  • odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščena po zakonu in statutu ter o zadevah, ki jih v odločanje skupščini predlaga uprava.

 

Pravila izvedbe skupščine določa poslovnik za njeno delovanje.

 

Hranilnica ima dvotirni sistem upravljanja - z upravo in nadzornim svetom (v nadaljevanju: upravljalni organ). V Skupino hranilnice sodi odvisna družba DH Leasing d.o.o., ki je v 100 % lasti hranilnice. Delovanje upravljalnega organa hranilnice je urejeno s Statutom hranilnice, poslovniki za delo, sklepom o delu in delitvi dela uprave in z drugimi internimi akti hranilnice ter z zakonskimi zahtevami. Člani upravljalnega organa hranilnice posebno pozornost namenjajo doseganju visokih strokovnih in etičnih standardov ter spoštovanju pravil in načel v zvezi s preprečevanjem nasprotja interesov.

 

Pri svojem delovanju hranilnica, njena Skupina in vsi njeni deležniki upoštevajo Kodeks poslovne etike. Hranilnica in njena Skupina nista zavezani k upoštevanju drugih javnih kodeksov.

 

 

SESTAVA IN DELOVANJE UPRAVLJALNEGA ORGANA

Upravljalni organ v hranilnici sestavljata uprava in nadzorni svet. Izjava o upravljanju hranilnice in Skupine je, skladno z določili 5. odstavka 70. člena veljavnega zakona o gospodarskih družbah, sestavni del letnih poročil (za leto 2021 je objavljena v Letnem poročilu v poglavju 14.6).

 

 

UPRAVA

Hranilnico zastopa in predstavlja uprava. Upravo hranilnice predstavljata:

  • Renato Založnik, predsednik uprave in
  • Jasna Mesić, članica uprave.

 

V letnem poročilu hranilnice za leto 2021 v poglavju 11.3., podnaslov Predstavitev članov upravljalnega organa, so podrobneje predstavljena njuna znanja in veščine.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet (člani uprave imajo pet letni mandat), pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces), kar je zapisano v Politiki izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave, ki jo je sprejel nadzorni svet. V postopku imenovanja se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov, kot je to določeno v zgoraj navedenem internem aktu. Za člana uprave hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave po ZBan-3 in ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.

 

Uprava vodi posle hranilnice in Skupine samostojno in na lastno odgovornost. V celoti je odgovorna za poslovanje hranilnice, prevzemanje in upravljanje vseh tveganj, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom ter ustrezno ureditev notranjega upravljanja, za njeno operativno delovanje pa so vzpostavljena pravila v poslovniku o delu uprave ter v aktu o delitvi dela med člani uprave.

 

Uprava lahko za odločanje oziroma posvetovanje na posameznih področjih delovanja hranilnice imenuje odbore in komisije. Najpomembnejši odbori in komisije hranilnice v letu 2021 so bili:

  • odbor za tveganja,
  • centralna kreditna komisija,
  • likvidnostna komisija,
  • komisija za kapital in naložbe,
  • komisija za nedonosne izpostavljenosti,
  • komisija za razvoj in produkte in
  • komisija za obravnavo visoko tveganih strank.

 

 

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzoruje poslovanje hranilnice in delo uprave in ima štiri letni mandat. Nadzorni svet hranilnice sestavljajo:

  • Dr. Franjo Štiblar, predsednik,
  • Boris Frajnkovič, namestnik predsednika,
  • Marjan Gojkovič, član,
  • Sonja Kos, članica,
  • Dr. Katarina Zajc, članica,
  • Andreja Bajuk Mušič, članica in
  • Janez Krevs, član.

 

Janez Krevs je bil ponovno izvoljen za člana nadzornega sveta hranilnice v juniju 2021, preostali člani nadzornega sveta pa v juniju 2020. V letnem poročilu hranilnice za leto 2021 v poglavju 11.3., podnaslov Predstavitev članov upravljalnega organa, so podrobneje predstavljena znanja in veščine članov nadzornega sveta.

 

Nadzorni svet ima najmanj pet in največ devet članov, ki so imenovani za dobo štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Člane nadzornega sveta voli skupščina delničarjev hranilnice pod odložnim pogojem, pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces za kandidate za člane nadzornega sveta), kar je zapisano v Politiki izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta.

 

Nadzorni svet izvaja nadzor nad delovanjem hranilnice in Skupine v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZBan-3 in Statutom hranilnice, pri svojem delu pa upošteva tudi vsakokrat veljavne Smernice Evropskega bančnega organa EBA o notranjem upravljanju in vsakokrat veljaven Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in druge predpise, povezane z njegovim delovanjem. Pravila o delovanju nadzornega sveta so zapisana v poslovniku o njegovem delu.

 

Nadzorni svet za lažje delovanje in odločanje kot posvetovalna telesa imenuje strokovne komisije iz vrst svojih članov. Komisije imajo najmanj tri člane in se redno sestajajo.  Delujejo na osnovi poslovnikov, ki jih sprejme nadzorni svet. Sejam posamezne komisije se lahko pridružijo tudi ostali člani nadzornega sveta, ki niso člani te komisije, kar zagotavlja kvalitetno medsebojno sodelovanje. Nadzorni svet ima imenovane štiri komisije:

 

  • revizijsko komisijo, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja računovodskega in finančnega poročanja, notranjega revidiranja, imenovanja neodvisnega zunanjega revizorja in odnosov z njim ter presojo njegovega neodvisnega delovanja, kakor tudi ocenjevanja letnih poročil in ocenjevanja skladnosti poslovanja hranilnice z zakonodajo;
  • komisijo za tveganja, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja upravljanja vseh vrst tveganj v okviru hranilnice in njene Skupine, kamor sodijo tudi: strategija upravljanja tveganj – nagnjenost k prevzemanju tveganj in nadzor nad njenim izvajanjem, strategija upravljana kapitala, delovanje sistema notranjih kontrol, sistemov upravljanja tveganj, vključno s krovnimi akti s tega področja, obravnave prejetih dokumentov Banke Slovenije po opravljenih pregledih ter nadzora implementacije regulatornih ukrepov in ukrepov drugih kontrolnih organov v delovanje hranilnice in njene odvisne družbe, sodelovanje v procesu uvajanja novih produktov, preverjanje usklajenosti sistema upravljanja tveganj s poslovnim modelom hranilnice in skupine ter obravnava poročil o upravljanju tveganj, tudi s področja politike prejemkov;
  • komisijo za imenovanja, razvoj in kadre, ki spremlja in pripravlja predloge za  nadzorni svet, povezane z imenovanjem in razreševanjem kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta ter izdelovanjem tako posamične kot kolektivne ocene primernosti članov upravljalnega organa hranilnice in presojanjem primernosti internih aktov in poročil hranilnice s tega področja ter
  • komisijo za prejemke, etiko in zunanje izvajalce, katere glavne naloge so spremljanje in pripravljanje predlogov za nadzorni svet s področja izvajanja preudarne politike prejemkov in zagotavljanje spoštovanja načela sorazmernosti oziroma ustreznega ukrepanja v primerih, ko je načelo sorazmernosti pri prejemkih preseženo, še posebej za člane uprave, nadzornega sveta in nosilce ključnih funkcij, ki pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice.

 

 

NEODVISNE FUNKCIJE NOTRANJIH KONTROL

Hranilnica ima v skladu z določili ZBan-3 izdelano politiko o organiziranosti sistema notranjih kontrol in vzpostavljene neodvisne funkcije notranjih kontrol (funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije in funkcijo skladnosti poslovanja), ki upravi in nadzornemu svetu zagotavljajo preudarno vodenje poslov (za hranilnico in Skupino), saj omogočajo ustrezen nadzor nad tveganji, zanesljivost sporočenih informacij, skladnost z zakonodajo, smernicami in standardi, nadzorniškimi zahtevami ter notranjimi akti in odločitvami hranilnice ter upravljanje Skupine. Hranilnica ima vzpostavljeno tudi funkcijo upravljanja informacijske varnosti (tudi za Skupino).

 

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana v okviru področja upravljanja tveganj in financ, kot sektor upravljanja tveganj in sektor upravljanja problematičnih naložb (vodja funkcije upravljanja tveganj – izvršni direktor področja - je neposredno podrejen članici uprave, ki ni odgovorna za komercialno funkcijo; ima neodvisen dostop do nadzornega sveta). Glavna naloga funkcije je povezana z identifikacijo, merjenjem in analiziranjem tveganj, spremljanjem tveganj ter vzpostavljanjem sistemov za upravljanje z njimi, kot tudi s poročanjem o tveganjih in upravljanju z njimi (odboru za tveganja, komisiji za nedonosne naložbe, komisiji za kapital in naložbe, upravi in nadzornemu svetu), za hranilnico in Skupino. Poseben poudarek je dan upravljanju s tveganji problematičnih naložb hranilnice in Skupine. Upravljanje tveganj je vpeto v vse poslovne procese hranilnice in Skupine in je pomembno zaradi opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj v hranilnici (apetit za tveganja) in Skupini, spremljanja in kvantitativne ocene prevzetih tveganj hranilnice in Skupine, kot tudi za notranje procese ocenjevanja potreb po kapitalu (ICAAP) in likvidnosti (ILAAP) hranilnice in Skupine.

Končni rezultat upravljanja tveganj sta Izjava uprave in nadzornega sveta o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj hranilnice in Skupine in Strnjena izvaja uprave in nadzornega sveta o tveganjih (prav tako za hranilnico in Skupino), ki sta v Letnem poročilu za leto 2021 predstavljena v poglavjih 14.4. in 14.5.

 

Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna služba notranje revizije, podrejena neposredno upravi, kar daje temelj za organizacijsko neodvisnost notranje revizije od področij oziroma dejavnosti, ki jih revidira. Vodja funkcije ima neposreden in neodvisen dostop do nadzornega sveta. Področje delovanja funkcije notranje revizije je revidiranje vseh poslovnih funkcij, procesov in družb, v katerih je hranilnica večinski lastnik, glede na vnaprej določen revizijski cikel oz. časovni interval, v odvisnosti od ocene tveganosti posameznih področij, pri čemer se spremlja in vrednoti: učinkovitost ureditve notranjega upravljanja, sistemov notranjih kontrol, vključno z ocenjevanjem ustreznega notranjega kapitala, informacijskega sistema, zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil ter popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja institucijam. S tem daje funkcija notranje revizije upravljalnima organoma zagotovila oz. ocene o delovanju / ustreznosti notranjega upravljanja, obvladovanja tveganj ter notranjih kontrol in jima svetuje z namenom povečevanja koristi in izboljševanja delovanja hranilnice in Skupine.

 

Funkcija skladnosti poslovanja, ki se izvaja v okviru sektorja za pravne zadeve in skladnost poslovanja v oddelku skladnosti poslovanja, ugotavlja in ocenjuje tveganja skladnosti, ki jim je ali bi jim hranilnica in Skupina lahko bili izpostavljeni pri svojem poslovanju. Vodja funkcije skladnosti poslovanja je vodja oddelka skladnosti poslovanja, ki ima neposreden dostop tako do uprave kot do nadzornega sveta. V okviru oddelka skladnosti poslovanja deluje tudi ekipa pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja; slednji ima prav tako neposreden dostop do uprave. Delovanje funkcije skladnosti poslovanja vključuje spremljanje, poročanje, svetovanje in izobraževanje o upravljanju s tveganjem skladnosti, s posebnim poudarkom na spremljanju in uvajanju novih zakonodajnih zahtev v poslovanje hranilnice in Skupine. Funkcija skladnosti poslovanja o svojih načrtih in ugotovitvah poroča upravi in nadzornemu svetu ter, kadar je ustrezno, tudi funkciji upravljanja tveganj. Ves čas sodeluje s funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo notranjega revidiranja, kakor tudi s funkcijo upravljanja informacijske varnosti.

 

Funkcija upravljanja informacijske varnosti se izvaja v okviru službe za organizacijo in varnost s strani vodje funkcije upravljanja informacijske varnosti, ki analizira, ocenjuje in nadzira tveganja s področja informacijske varnosti, pregleduje izvajanje ukrepov enot, svetuje upravi in skrbi za izobraževanje zaposlenih v hranilnici in Skupini. Vodja funkcije načrtuje in izvaja nadzor nad spoštovanjem varnostne politike hranilnice in Skupine ter skrbi za ažuriranje in testiranje načrtov neprekinjenega poslovanja; upravlja tudi z vsemi varnostnimi incidenti, sodeluje v odboru za tveganja in o stanju na področju informacijske varnosti redno poroča upravljalnemu organu.

 

 

Organigram Delavske hranilnice na dan 31. 12. 2021

 

 

2. Politika izbora članov uprave in nadzornega sveta

Politika izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave in Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta sta, skupaj s Pravilnikom za izvedbo ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta, pripravljeni tako, da se upoštevajo določbe aktov Evropske unije, vsakokrat veljavnega zakona o bančništvu, podzakonskih aktov Banke Slovenije, smernic Evropskega bančnega organa EBA ter notranjih aktov hranilnice.

 

V navedenih aktih so opredeljeni: merila in postopki izbora ter imenovanja članov uprave in nadzornega sveta, strokovni in etični standardi upravljanja ter merila in postopki ocenjevanja primernosti tako posameznih članov kot kolektivne primernosti obeh organov, upoštevanje politike raznolikosti, kakor tudi postopki uvajanja in usposabljanja članov uprave in nadzornega sveta. Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta je predstavljena na povezavi.

 

V postopku imenovanja in ves čas opravljanja funkcije članov uprave in nadzornega sveta se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov.

 

Za člana uprave in nadzornega sveta hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave oziroma člana nadzornega sveta po veljavnem zakonu o bančništvu (ZBan-3) in je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta, ki so bili za člana nadzornega sveta imenovani pred uveljavitvijo ZBan-3, novega dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije ne potrebujejo.

 

Pri tem mora kandidate za člana nadzornega sveta, po interno izvedenem procesu Fit & Proper s strani nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre, predhodno potrditi skupščina delničarjev hranilnice.

 

Kandidate za člane uprave hranilnice pa mora, pointerno izvedenem procesu Fit & Proper s strani nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre, predhodno potrditi nadzorni svet hranilnice. 

 

POSTOPEK IZBORA KANDIDATOV

Za izbor in imenovanje kandidatov za člane uprave je pristojen nadzorni svet, ki kandidate imenuje na predlog predsednika uprave. Komisija za imenovanja, razvoj in kadre s kandidati opravi razgovor in izvede postopek ocenjevanja njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Vsak imenovani član uprave mora pred začetkom opravljanja svoje funkcije pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te funkcije.

 

Za izbor kandidatov za člane nadzornega sveta je pristojen nadzorni svet, imenuje pa jih skupščina delničarjev na njegov predlog, pod odložnim pogojem za nove člane nadzornega sveta (pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta). Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave sestavita načrt izbora kandidatov za člane nadzornega sveta. Ko nadzorni svet ob pomoči Komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre in po potrebi tudi drugih strokovnih služb hranilnice potrdi načrt izbora kandidatov, hranilnica z njim seznani največje delničarje in jih pozove, da predlagajo svoje kandidate za člane nadzornega sveta. Predlagane kandidate obravnava komisija za imenovanja, razvoj in kadre, ki z njimi opravi razgovor in naredi oceno njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu.

 

MERILA ZA IZBOR KANDIDATOV

Pri izboru kandidatov hranilnica upošteva, da morata biti uprava oziroma nadzorni svet sestavljena tako, da imata kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje delovanja in poslovanja hranilnice in Skupine ter vseh tveganj, ki sta jim izpostavljeni (kolektivna primernost).

 

Interni akti predpisujejo tudi cilje raznolikosti in ustrezne zastopanosti obeh spolov v upravi in nadzornem svetu ter ukrepe za doseganje teh ciljev. Te cilje hranilnica v celoti spoštuje.

 

Član uprave oziroma nadzornega sveta mora za učinkovito opravljanje svoje funkcije in samostojno konstruktivno-kritično presojo pri sprejemanju odločitev, ki so v najboljšem interesu hranilnice, imeti ustrezno znanje (npr. s področja ekonomije, prava, managementa, financ, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ipd.), delovne izkušnje, tako s področja bančništva in financ kot tudi na vodstvenih položajih, osebno integriteto, poslovno etičnost, poštenost in socialni čut, predvsem pa na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije. Primeren kandidat mora poleg vseh pogojev in meril iz internih aktov izpolnjevati tudi vse zahteve vsakokratno veljavne zakonodaje.

 

 

3. Politika prejemkov

Hranilnica ima nagrajevanje zaposlenih urejeno s Politiko prejemkov in Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih ter s Kolektivno pogodbo hranilnice, kakor tudi z individualnimi pogodbami z zaposlenimi. Razkritja glede politike prejemkov so predstavljena tudi v Letnem poročilu hranilnice za leto 2021, v poglavju 14.7.

 

Politika prejemkov ureja fiksne in variabilne prejemke članov nadzornega sveta in uprave ter določenih članov višjega vodstva hranilnice, ki lahko, v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti, pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice (ob koncu leta 2021 je to štirinajst oseb). 

 

Politika prejemkov upošteva zahteve ZBan-3, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Smernic EBA o preudarnih politikah prejemkov, kakor tudi vsakokrat veljavnih Smernic EBA o notranjem upravljanju. Politika je usklajena s poslovno strategijo, vrednotami in dolgoročnimi interesi hranilnice. Uprava hranilnice najmanj enkrat letno zagotavlja pregled skladnosti dejanskih prejemkov s politiko prejemkov, kar izvaja služba notranje revizije ter o tem ustrezno poroča.

 

Splošna načela Politike prejemkov in Pravilnika o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih so:

  • osnovno vodilo glede preudarnega ravnanja pri prejemkih v hranilnici kot majhni in nekompleksni finančni instituciji določajo uporaba načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov – višina variabilnih prejemkov posameznika na letni ravni do 50.000 EUR bruto je višina, ki ne predstavlja pomembnega vpliva,
  • nagrada se dodeli le v primeru, da hranilnica posluje z dobičkom,
  • politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki bi presegala sprejemljivo raven,
  • variabilni del prejemkov posameznika temelji na kombinaciji njegove ocene uspešnosti in uspešnosti njegove organizacijske enote ter splošnega poslovnega rezultata hranilnice,
  • variabilni del prejemkov posameznika ne sme presegati 100 % njegovega fiksnega dela prejemkov na letni ravni,
  • variabilni del prejemkov se izplača le v primeru, da je glede na finančno stanje hranilnice vzdržen in če jih upravičuje uspešnost hranilnice in posameznika, nagrada v obliki variabilnega prejemka se dodeli le v primeru, da hranilnica posluje z dobičkom, člani nadzornega sveta prejemajo izključno fiksne prejemke,
  • plačilo vsakemu posamezniku v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi mora izražati doseženo uspešnost tega posameznika v določenem obdobju in ne sme nagrajevati njegove neuspešnosti ali morebitnih kršitev v hranilnici,
  • variabilni del se v celoti izplača v denarju in neposredno po dodelitvi, kadar variabilni prejemki posameznika v poslovnem letu ne presegajo 50.000 EUR bruto – če bi posameznik v poslovnem letu prejel variabilni del, višji od 50.000 EUR bruto, bi se v celoti upoštevala zakonska pravila o odložitvi izplačil iz poglavja 6.5. ZBan-3.

 

Zaposleni po splošni plačni politiki oz. kolektivni pogodbi prejemajo nagrado za delovno in poslovno uspešnost, v skladu s Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju, ki določa pogoje za dodelitev nagrade in merila za določitev njene višine. V primeru, da bi katerikoli izmed teh zaposlenih prejel variabilni del, višji od 50.000 EUR bruto letno, se zanj uporabljajo pravila glede dodelitve, izplačila in odložitve dela variabilnega dela na način, kot je to določeno v Politiki prejemkov.

 

4.  Opis pravne in organizacijske strukture bančne skupine

Bančno skupino Delavske hranilnice d.d. Ljubljana sestavljajo Delavska hranilnica in njena odvisna družba DH Leasing d.o.o., ki je v 100 % lasti hranilnice. Družba DH Leasing nima oblikovanega nadzornega sveta. Vlogo skupščine opravlja edini lastnik (družbenik) družbe, ki jo zastopa uprava hranilnice.

Hranilnica in odvisna družba sta v razmerju tesne povezanosti, kot jo določa Uredba CRR,  člen 4, točka 38 prvega odstavka, saj gre za popolno obvladovanje odvisne družbe s strani hranilnice.

 

Odvisna družba DH Leasing ima od leta 2011 tudi podrejeno družbo DH-Solar d.o.o., ki je v njeni 100 % lasti. Direktorja družbe DH Leasing sta Peter Puhovski in Andrej Pivčevič, direktor družbe DH-Solar je Andrej Pivčevič, ki je tudi izvršni direktor področja komerciale v hranilnici.

 

Osnovna dejavnost družbe DH Leasing je dejavnost finančnega zakupa (lizing), osnovna dejavnost družbe DH-Solar je proizvodnja solarne električne energije.

 

Kapital družbe DH Leasing je na dan 31. 12. 2021 znašal 713 tisoč EUR, njena bilančna vsota pa 12.523 tisoč EUR. Kapital družbe DH-Solar je na isti dan znašal 111 tisoč EUR, bilančna vsota pa 713 tisoč EUR. Ob koncu leta 2021 je imela družba DH Leasing šest zaposlenih, od tega eno osebo za polovični delovni čas, družba DH-Solar ni imela zaposlenih. Družba DH Leasing ima procese upravljanja tveganj usklajene s procesi v Skupini.

 

Predstavitev poslovanja Skupine je na voljo v Letnem poročilu za leto 2021.

 

Ljubljana, 25. 4. 2022

 

KONTAKT