Najugodnejša banka za fizične osebe že osmo leto zapored.
Miklošičeva 5
LJUBLJANA
1000
Slovenija
info@delavska-hranilnica.si
Facebook Google+ Twitter Instagram
O hranilnici

DODATNA RAZKRITJA DELAVSKE HRANILNICE D.D. LJUBLJANA V SKLADU Z 88. ČLENOM ZBAN-2 - JULIJ 2020

 

Razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za leto 2019 so pripravljena v skladu z zahtevami 8. dela Uredbe (EU) št. 575/2013 in njene spremembe - Uredbe (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 in objavljena tudi v njenem letnem poročilu za leto 2019. Del razkritij, ki izhaja iz zahtev 88. člena zakona o bančništvu (ZBan-2) v povezavi z izpolnjevanjem zahtev iz 9. člena tega zakona, predstavljamo v nadaljevanju. Razkritja so zaradi sprememb v nadzornem svetu in pri internih aktih, povezanih s postopki izbora članov uprave in nadzornega sveta, posodobljena po stanju v juliju 2020.

 

1. UREDITEV NOTRANJEGA UPRAVLJANJA IN PREDSTAVITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE HRANILNICE 

 

Delavska hranilnica d.d. Ljubljana ima dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom. Delovanje obeh organov je urejeno s Statutom hranilnice, poslovniki za delo obeh organov, sklepom o delu in delitvi dela uprave in z drugimi internimi akti hranilnice ter z zakonskimi zahtevami. Člani uprave in nadzornega sveta hranilnice posebno pozornost namenjajo doseganju visokih strokovnih in etičnih standardov ter spoštovanju pravil in načel v zvezi z nasprotjem interesov.

 

Hranilnico zastopa in predstavlja uprava. Izjava o upravljanju hranilnice je sestavni del njenega letnega poročila za leto 2019.

 

 

Upravo hranilnice predstavljata:

  • Renato Založnik, predsednik uprave in,
  • Jasna Mesić, članica uprave.

 

Uprava ima najmanj dva in največ tri člane, ki so imenovani za dobo pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

 

Predsednika uprave, člane uprave pa na njegov predlog, imenuje in razrešuje nadzorni svet, pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke.

 

Uprava vodi posle hranilnice samostojno in na lastno odgovornost. V celoti je odgovorna za poslovanje hranilnice, prevzemanje in upravljanje vseh tveganj, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom ter ustrezno ureditev notranjega upravljanja, za njeno operativno delovanje pa so vzpostavljena pravila v poslovniku o delu uprave ter v aktu o delitvi dela med člani uprave.

 

Uprava lahko za odločanje na posameznih področjih delovanja hranilnice imenuje tudi odbore in komisije. Najpomembnejši odbori in komisije hranilnice v letu 2019 so bili:

  • kreditne komisije – centralna kreditna komisija in komisije v poslovnih enotah,
  • likvidnostna komisija,
  • odbor za tveganja,
  • komisija za upravljanje s kapitalom,
  • komisija za naložbe in
  • komisija za nedonosne izpostavljenosti.

 

Nadzorni svet nadzoruje poslovanje hranilnice in delo uprave.

 

Nadzorni svet hranilnice od 29. 6. 2020 sestavljajo:

  • Dr. Franjo Štiblar, predsednik,
  • Boris Frajnkovič, namestnik predsednika,
  • Marjan Gojkovič, član,
  • Sonja Kos, članica,
  • Mitja Fabjan, član,
  • Dr. Katarina Zajc, članica,
  • Andreja Bajuk Mušič, članica,
  • Janez Krevs, član.

 

Mitja Fabjan je dne 22. 10. 2020 podal odstopno izjavo.

 

Nadzorni svet ima najmanj pet in največ devet članov, ki so imenovani za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člane nadzornega sveta voli skupščina delničarjev hranilnice, pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke.

 

Nadzorni svet izvaja nadzor nad delovanjem hranilnice v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZBan-2 in Statutom hranilnice, pri svojem delu pa upošteva tudi vsakokrat veljavne Smernice Evropskega bančnega organa EBA o notranjem upravljanju in vsakokrat veljaven Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in druge predpise, povezane z njegovim delovanjem. Pravila o delovanju nadzornega sveta so zapisana v poslovniku o njegovem delu.

 

Nadzorni svet z namenom lažjega delovanja in odločanja kot posvetovalna telesa imenuje strokovne komisije iz vrst svojih članov. Komisije se redno sestajajo in delujejo na osnovi poslovnikov o svojem delu, ki jih sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet ima imenovane:

  • revizijsko komisijo,
  • komisijo za tveganja,
  • komisijo za imenovanja, razvoj in kadre ter
  • komisijo za prejemke, etiko in zunanje izvajalce.

 

Neodvisne funkcije notranjih kontrol

Hranilnica ima v skladu z določili ZBan-2 izdelano politiko o organiziranosti sistema notranjih kontrol in vzpostavljene neodvisne funkcije notranjih kontrol (funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije in funkcijo skladnosti poslovanja), ki upravi in nadzornemu svetu zagotavljajo preudarno vodenje poslov, saj omogočajo ustrezen nadzor nad tveganji, zanesljivost sporočenih informacij, skladnost z zakonodajo, smernicami in standardi, nadzorniškimi zahtevami ter notranjimi akti in odločitvami hranilnice.

 

 

Organigram Delavske hranilnice

 

  

 2. POLITIKA IZBORA ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

Politika izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave in Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta, skupaj s Pravilnikom za izvedbo ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta upoštevajo določbe aktov Evropske unije, ZBan-2, podzakonskih aktov Banke Slovenije, smernic Evropskega bančnega organa EBA ter notranje akte hranilnice.

 

V navedenih aktih so opredeljeni: merila in postopki izbora ter imenovanja članov uprave in nadzornega sveta, strokovni in etični standardi upravljanja ter ocenjevanja primernosti posameznih članov in kolektivne primernosti obeh organov, kakor tudi postopke uvajanja in usposabljanja članov uprave in nadzornega sveta. Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta je predstavljena v dokumentu spodaj:

 

Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta

 

Postopek izbora kandidatov

Za izbor in imenovanje kandidatov za člane uprave je pristojen nadzorni svet, ki kandidate imenuje na predlog predsednika uprave. Komisija za imenovanja, razvoj in kadre s kandidati opravi razgovor in izvede postopek ocenjevanja njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Vsak imenovani član uprave mora pred začetkom opravljanja svoje funkcije pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te funkcije.

 

Za izbor kandidatov za člane nadzornega sveta je pristojen nadzorni svet, imenuje pa jih skupščina delničarjev. Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave sestavita načrt izbora kandidatov za člane nadzornega sveta. Ko nadzorni svet ob pomoči Komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre in po potrebi tudi drugih strokovnih služb hranilnice potrdi načrt izbora kandidatov, hranilnica z njim seznani največje delničarje in jih pozove, da predlagajo svoje kandidate za člane nadzornega sveta. Predlagane kandidate obravnava komisija za imenovanja, razvoj in kadre, ki z njimi opravi razgovor in naredi oceno njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Banka Slovenije lahko kadarkoli pri vsakem članu nadzornega sveta izvede postopek preverjanja pogojev za opravljanje njegove funkcije (Fit & Proper proces).

 

Merila za izbor kandidatov

Pri izboru kandidatov hranilnica upošteva, da morata biti uprava oziroma nadzorni svet sestavljena tako, da imata kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje delovanja in poslovanja hranilnice ter vseh tveganj, ki jim je izpostavljena.

 

Politika predpisuje tudi cilje raznolikosti in ustrezne zastopanosti obeh spolov v upravi in nadzornem svetu ter ukrepe za doseganje teh ciljev.

 

Član uprave oziroma nadzornega sveta mora za učinkovito opravljanje svoje funkcije in samostojno konstruktivno-kritično presojo pri sprejemanju odločitev, ki so v najboljšem interesu hranilnice, imeti ustrezno znanje (npr. s področja ekonomije, prava, managementa, financ ipd.), delovne izkušnje, tako s področja bančništva in financ kot tudi na vodstvenih položajih, osebno integriteto, poslovno etičnost, poštenost in socialni čut, predvsem pa na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije. Primeren kandidat mora poleg vseh pogojev in meril iz Politike izpolnjevati tudi vse zahteve vsakokratno veljavne zakonodaje.

 

 3. POLITIKA PREJEMKOV

Delavska hranilnica ima nagrajevanje zaposlenih urejeno s Politiko prejemkov in Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih.

 

Politika prejemkov ureja fiksne in variabilne prejemke članov nadzornega sveta in uprave ter določenih članov višjega vodstva hranilnice, ki lahko, v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti, pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice.

 

Politika prejemkov upošteva zahteve ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Smernic EBA o preudarnih politikah prejemkov ter Usmeritev Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov (v nadaljevanju Usmeritve), kakor tudi vsakokrat veljavnih Smernic EBA o notranjem upravljanju. Politika je usklajena s poslovno strategijo, vrednotami in dolgoročnimi interesi hranilnice. Uprava hranilnice najmanj enkrat letno zagotavlja pregled skladnosti dejanskih prejemkov s politiko prejemkov, kar izvaja služba notranje revizije ter o tem poroča v svojem letnem poročilu.

 

Splošna načela Politike prejemkov in Pravilnika o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih so:

  • nagrada se dodeli le v primeru, da hranilnica posluje z dobičkom,
  • politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki bi presegala sprejemljivo raven,
  • variabilni del prejemkov posameznika temelji na kombinaciji njegove ocene uspešnosti in uspešnosti njegove organizacijske enote ter splošnega poslovnega rezultata hranilnice,
  • variabilni del prejemkov posameznika ne sme presegati 100 % njegovega fiksnega dela prejemkov,
  • variabilni del prejemkov se izplača le v primeru, da je glede na finančno stanje hranilnice vzdržen in če jih upravičuje uspešnost hranilnice in posameznika,
  • plačilo vsakemu posamezniku v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi mora izražati doseženo uspešnost tega posameznika v določenem obdobju in ne sme nagrajevati njegove neuspešnosti ali morebitnih kršitev v hranilnici,
  • variabilni del se v celoti izplača v denarju in neposredno po dodelitvi, saj hranilnica v skladu z Usmeritvami ne uporablja pravila o izplačilu 50 % variabilnega dela v denarju in 50 % v delnicah hranilnice (7. točka 1. odstavka 170. člena ZBan-2) ter pravila o odložitvi izplačila vsaj 40 % dodeljene nagrade za najmanj 3 leta (8. točka 1. odstavka 170. člena ZBan-2), kadar variabilni prejemki posameznika v poslovnem letu ne presegajo 50.000 EUR bruto – če bi posameznik v poslovnem letu prejel nagrado, višjo od 50.000 EUR bruto, se obe pravili uporabljata.

 

Zaposleni, za katere glede variabilnega dela prejemkov v Politiki prejemkov ni določil, prejemajo nagrado za delovno in poslovno uspešnost v skladu s Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju, ki določa pogoje za dodelitev nagrade in merila za določitev njene višine. V primeru, da bi katerikoli izmed teh zaposlenih prejel variabilni del v višini 50.000 EUR bruto ali več, se zanj uporabljajo pravila glede dodelitve, izplačila in odložitve dela variabilnega dela na način, kot je to določeno v Politiki prejemkov.

 

Ljubljana, 26. 10. 2020

 

 

KONTAKT